Ko se odločite za gradnjo, se pot do ključev ne začne na gradbišču, ampak pri dokumentaciji. Vrste dokumentacije, ki jih boste srečali, se med seboj razlikujejo po namenu — in prav zamenjava namenov je najpogostejši vzrok za zamude.
IZP — preverjanje, ali je zamisel izvedljiva
Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev je prvi korak. Z njo od mnenjedajalcev — upravljavcev komunalne infrastrukture, soglasodajalcev in drugih — pridobite pogoje za nameravano gradnjo.
Njena vrednost je v tem, da razkrije omejitve, preden vanje vložite denar. Če se izkaže, da priključek ni mogoč ali da prostorski akt zahtevanega gabarita ne dopušča, je bolje, da to izveste zdaj.
DGD — dokumentacija za gradbeno dovoljenje
Na podlagi DGD upravni organ odloča o izdaji gradbenega dovoljenja. Njena naloga ni, da pokaže vsak detajl izvedbe, ampak da dokaže skladnost s prostorskim aktom in predpisi ter odgovori na pogoje mnenjedajalcev.
Pogosta zmota je pričakovanje, da lahko po DGD že gradite. Ne morete — DGD za izvedbo ni dovolj natančen.
PZI — načrti, po katerih se dejansko gradi
Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje je tista, ki gre na gradbišče. Vsebuje detajle, popise in rešitve, po katerih izvajalec dela.
Tu velja neposredno razmerje: kar ni določeno v PZI, določi izvajalec sam. In odloči se za rešitev, ki je najugodnejša zanj, ne za vas. Varčevanje pri PZI se skoraj vedno vrne pri obračunu.
PID in DZO — zaključek gradnje
Projektna dokumentacija izvedenih del prikazuje dejansko izvedeno stanje, ki se od načrtovanega praviloma v nečem razlikuje. Dokazilo o zanesljivosti objekta pa je zbir dokazil, da je objekt zgrajen skladno s predpisi in varen za uporabo. Oboje potrebujete za uporabno dovoljenje.
Kaj si zapomniti
Vrstni red ni administrativna ovira, ampak zaporedje odločitev, kjer vsaka naslednja gradi na prejšnji. Preskakovanje korakov se ne konča hitreje — konča se s popravki na mestu, kjer so najdražji.